Danica

ko dozoreva žito in ko se iz daljave sliši ptičje petje.

KALIDASA (4. stol.) - POZNA ZIMA: 1. Poslušaj dobro me, dekle prelepih bokov, ta pozna zima, ki jo ljubijo dekleta, to čas ljubezni je, …

Zatonil je že mesec,
gostosevci z njim,
polnoč je, prešla je ura,
jaz pa sama spim
(SAPFO cca 500 pr.n.št.)

neizhojena pot najlepši cvet sonca odkrije očem

tančica snežink oblači staro drevo v dekliške sanje

ko je izgubil ves posluh za sočloveka, je dozorel kot politik

v bližini vedrega človeka se ne moreš pogovarjati o koncu sveta, vedrina vidi skozi temo

ne pripovedujem!
zmeraj ostane tista zgodba, na katero mislim,
nedokončana,
potem se osvobodim iz brezna in v presenečenju nad
razgledom obmolknem v sebi in le govorim …
pripovedujem!

iskri se kaplja
rose in vrne v žarek,
da znova pade

odsev

sonca na gladini,

obris bora tone v nebo

ne poj!

otožen ritem tvoje melodije oblije in zaživi v očeh

in globine morij v pogledih pripovedujejo o hrepenenju,

potovanju, srečanju … in je svet drugačen,

željen in strašen, tako oddaljen … mamljiv in vabljiv …

da staplja s takti in nokturno je čaroben zvok,

ki zapelje skozi nerazkrit, sladek strah v globine doživetij,

poj!